Kodeki: pogosto zastavljena vprašanja

Kodek je programska oprema za stiskanje ali raztegovanje digitalne predstavnostne datoteke, kot je na primer pesem ali video. Windows Media Player (predvajalnik) in drugi programi s kodeki predvajajo in ustvarjajo digitalne predstavnostne datoteke.

Kodek je lahko sestavljen iz dveh komponent: kodirnika in dekodirnika. Kodirnik izvaja stiskanje (kodiranje), dekodirnik pa raztegovanje (dekodiranje). V nekatere kodeke sta vključeni obe komponenti, v druge pa samo ena od njih.

Ko na primer kopirate glasbo z glasbenega CD-ja v računalnik, predvajalnik s kodekom Windows Media Audio stisne pesem v stisnjeno datoteko WMA. Pri predvajanju te datoteke WMA (ali katere koli druge datoteke WMA, ki jo morda pretakate s spletnega mesta) pa predvajalnik s kodekom Windows Media Audio raztegne datoteko, da lahko glasbo predvajate po zvočnikih.

Danes je za uporabo na voljo več sto video- in zvočnih kodekov. Nekaj jih je ustvaril Microsoft, vendar so veliko večino kodekov ustvarila druga podjetja, organizacije ali posamezniki. V operacijski sistem Windows in program Windows Media Player je privzeto vključenih več najbolj priljubljenih kodekov, kot so na primer Windows Media Audio, Windows Media Video in MP3.

Včasih boste morda želeli predvajati vsebino, ki je bila stisnjena s kodekom, ki ga sistem Windows ali program Windows Media Player privzeto ne vključuje. V večini primerov lahko zahtevani kodek prenesete iz spleta brezplačno ali pa ga morate plačati. V nekaterih primerih pa Windows Media Player samodejno uporabi kodeke, ki so jih v računalnik namestili drugi programi za predvajanje in ustvarjanje digitalne predstavnosti.

Če prejmete sporočilo, da v računalniku manjka kodek, verjetno poskušate predvajati, zapisati ali sinhronizirati datoteko, stisnjeno s kodekom, ki v sistem Windows ali program Windows Media Player ni vključen privzeto.

Če poznate ime kodeka ali njegov ID (za grafične kodeke je znan kot identifikator FourCC, za glasbene kodeke pa kot identifikator WaveFormat), ga poskusite poiskati v internetu. Najnovejšo različico kodeka lahko pogosto prenesete iz spletnega mesta izdelovalca kodeka.

Opozorilo

• Bodite previdni pri nameščanju kodekov, ki jih najdete v internetu, še posebej brezplačnih paketov kodekov, ki trdijo, da vključujejo kodeke priznanih izdelovalcev ali podjetij. Nekateri deli teh paketov niso združljivi in lahko povzročijo resne težave pri predvajanju v programu Windows Media Player in v drugih predvajalnikih, vodijo do poškodb sistema in Microsoftovi podpori otežujejo prepoznavanje in odpravljanje težav s predvajanjem. Zato priporočamo, da ne namestite teh paketov s kodeki in jih odstranite, če jih imate nameščene in prihaja do težav s programom Windows Media Player. Namestite samo kodeke, filtre ali vtičnike iz zaupanja vrednih, pooblaščenih virov, kot so spletna mesta uradnega dobavitelja. Vendar tudi v tem primeru bodite previdni: nekateri dobavitelji kodekov ponujajo minimalno podporo strankam. Preden namestite katero koli komponento digitalne predstavnosti, določite sistemsko obnovitveno točko. Obnovitvena točka omogoča, da sistem po potrebi obnovite na izvirno konfiguracijo.

Dekoder DVD je drugo ime za dekoder MPEG-2. Vsebina na DVD-jih z videom je kodirana v obliki zapisa MPEG-2 na enak način, kot je vsebina v datotekah DVR-MS (Microsoftove posnete TV-oddaje) in nekaterih datotekah AVI. Če želite predvajati te elemente v programu Windows Media Player, morate v računalniku imeti nameščen združljiv dekoder DVD.

Če je v računalniku pogon DVD, je verjetno v njem dekoder DVD že nameščen. Če pa se prikaže sporočilo o napaki, ki vas obvešča o manjkajočem združljivem dekoderju DVD, v pogovornem oknu s sporočilom o napaki kliknite gumb Pomoč v spletu, če želite ugotoviti, kako ga pridobite.

To se lahko zgodi, če v računalniku v službi niso nameščeni isti kodeki kot v domačem računalniku.

Če na primer poskušate predvajati DVD z videom ali datoteko DVR-MS v službenem računalniku, vendar v tem računalniku ni nameščenega dekodirnika DVD, elementa ne boste mogli predvajati, dokler v službeni računalnik ne namestite združljivega dekoderja DVD.

Skrbnik sistema v službi morda želi s pravilnikom skupine preprečiti, da bi namestili nove kodeke.

Kodeke je mogoče napisati za 32- in 64-bitne operacijske sisteme. Če je v računalniku nameščena 64-bitna različico sistema Windows, morate namestiti 64-bitne kodeke. Če v 64-bitni operacijski sistem namestite na primer 32-bitni kodek, Windows Media Player morda ne bo mogel predvajati nobene datoteke, ki zahtevajo ta kodek.

Ne pozabite, da je veliko starejših kodekov na voljo samo za 32-bitne različice. Če ponudnik kodekov ne navede, ali je njegov kodek 32- ali 64-bitni, je kodek verjetno 32-bitni. Če želite več informacij, se obrnite na ponudnika kodekov.

Če si želite ogledati seznam komponent in kodekov programa Windows Media Player, ki so nameščeni v računalniku, naredite to:

Načina, s katerim bi lahko zagotovo določili kodek, s katerim je bila datoteka stisnjena ni, vendar imate na voljo več možnosti:

• Če želite ugotoviti, kateri kodek je bil uporabljen v določeni datoteki, jo predvajajte v programu Windows Media Player, če je mogoče. Med predvajanjem datoteke z desno tipko miške kliknite datoteko v knjižnici in nato kliknite Lastnosti. Na kartici Datoteka si oglejte razdelka Zvočni kodek in Grafični kodek.

• Uporabite orodje za prepoznavanje kodekov, ki ni Microsoftovo. V internetu je na voljo več takšnih orodij.

Obliko zapisa datoteke lahko ugotovite tako, da si ogledate datotečno pripono (kot je .wma, .wmv, .mp3 ali .avi). Vendar ima tudi ta pristop svoje omejitve. Mnogi programi ustvarjajo datoteke s priponami po meri. In vsak lahko preimenuje datoteko, ne da bi spremenil njeno obliko zapisa. Datoteka s pripono .mpg ali .dvr-ms je po navadi samo datoteka AVI, ki je stisnjena s katero od različic grafičnega kodeka MPEG.

Ne, čeprav je včasih to lahko nejasno, ker imajo enako ime. Obliko zapisa datoteke si lahko predstavljate kot neko vrsto vsebnika. V vsebniku so podatki, stisnjeni z določenim kodekom. Oblika zapisa datoteke, kot je na primer Windows Media Audio, vsebuje podatke, ki so stisnjeni s kodekom Windows Media Audio. Oblika zapisa datoteke, kot je Audio Video Interleaved (AVI), pa lahko vsebuje podatke, ki so stisnjeni s katerim koli od številnih kodekov, vključno s kodeki MPEG-2, DivX ali XviD. Datoteke AVI lahko vsebujejo tudi podatke, ki niso stisnjeni z nobenim kodekom. Posledično boste nekatere datoteke AVI lahko predvajali, drugih pa ne, odvisno od tega, s katerimi kodeki je bila datoteka stisnjena in kateri kodeki so nameščeni v računalniku. Iz istega razloga boste morda lahko predvajali glasbeni del datoteke AVI, dela z videom pa ne.