Zapustite hišo, a nikar vaše predstavnostne knjižnice

Morda ste že seznanjeni s spletno pretočno predstavnostjo na spletnih mestih, kjer se objavljajo glasba in videoposnetki. Pretočna predstavnost na daljavo je drugačna. Omogoča zasebno in varno povezavo s spletom, tako da lahko dostopate do videoposnetkov, slik, glasbe in televizijskih oddaj neposredno iz Windows Media Playerja.

Prenosni računalnik, ki s pretočnim predvajanjem oddaljenih predstavnosti dostopa do predstavnosti v domačem računalniku

Tako v domačem računalniku kot v računalniku, ki ga boste uporabili za predvajanje domačih predstavnosti, boste morali nastaviti pretočno predstavnost na daljavo. Po tej enkratni nastavitvi bo vse, kar boste morali narediti, vzpostaviti povezavo s spletom, odpreti predvajalnik in uživati v predstavnosti.

V svojem primeru sem želel omogočiti pretočnost na daljavo v svojem računalniku v kotu kleti in v dvokilogramskem prenosnem računalniku, ki prebiva v mojem nahrbtniku.

Začel sem s pošastjo v kleti, nedvomno neprenosnim računalnikom za predstavnost (s trdim diskom velikosti 500 gigabajtov), ki je priključen na televizor.

Odprl sem program Windows Media Player in v zgornjem levem kotu kliknil meni Pretakanje. S prvo možnostjo menija, Omogoči spletni dostop do domače predstavnostne knjižnice, se odpre pogovorno okno z izbirami, ki vključujejoPovezava do spletne identitete in Omogoči spletni dostop do domače predstavnostne knjižnice. Spletne identitete še nisem imel (tudi vi je verjetno ne boste), zato sem kliknil povezavo in se podal na lov za identiteto.

Pogovorno okno za spletni dostop do domače predstavnostne knjižnice

Povezava do spletne identitete je skrivnostni ključ, ki povezuje spletno identiteto, kot je račun Windows Live z uporabniškim računom v sistemu Windows – vaš domači računalnik bo tako omogočil dostop do oddaljenega, ki ima isti spletni ID. Za vzpostavitev te povezave v domačem računalniku sem s klikom povezave Dodaj spletno identiteto namestil ponudnika.

Povezava me je usmerila na spletno mesto s seznamom dobaviteljev spletnih identitet. Izbral sem Windows Live, kliknil povezavo za prenos ponudnika, klikal vso pot skozi čarovnika za namestitev in se nato vrnil na uporabniške račune, kjer sem našel vnos Windows Live s povezavo Povezava do spletne identitete.

Ker sem s poštnim računom Hotmail že imel spletno identiteto za storitev Windows Live, sem lahko kliknil povezavo ter vnesel e-poštni naslov in geslo. Če nimate Windows Live ID-ja ali druge podprte spletne identitete, vam bo prijava zanjo vzela le nekaj minut. Ko sem vnesel podatke za spletno identiteto, se je ta pojavila med uporabniškimi računi poleg ponudnika identitete. Kliknil sem V redu in že me je čakalo pogovorno okno za spletni dostop do domače predstavnostne knjižnice.

Po vzpostavljeni povezavi do spletne identitete se je vklop pretočne predstavnosti na daljavo zdel kot tlesk s prsti: Kliknil sem Dovoli internetni dostop do domače predstavnostne knjižnice in končal (no, vsaj v enem računalniku). Postopek nastavitve sem ponovil v prenosnem računalniku, seveda z uporabo enake spletne identitete, in pripravljen sem bil na pretočno predvajanje.

Pograbil sem svoj prenosni računalnik in se odpravil v kavarno, ki omogoča brezplačen brezžični internetni dostop. Ker sem bil prijavljen v javno, nezaščiteno omrežje – in ga izbral kot takega, ko sem vzpostavil povezavo z njim, sem lahko pretočne toke zgolj prejemal, ne pa oddajal. To mi je ustrezalo, saj sem želel samo pobrskati po svoji domači predstavnostni knjižnici.

Pravzaprav sem predstavnostne datoteke že izbrisal iz prenosnega računalnika, da sem na trdem disku sprostil prostor za delovne dokumente. Windows Media Player je bil prava digitalna puščava, ko sem ga prvič odprl, razen enega vnosa v rubriki Druge knjižnice: moja domača predstavnostna knjižnica. kliknil sem puščico poleg nje, da bi si ogledal predstavnostne kategorije, in nato kliknil Glasba.

Podokno s podrobnostmi sredi predvajalnika je takoj začelo prikazovati na tisoče skladb. Vsaka skladba, ki sem jo posnel ali prenesel od leta 1999, je bila tam. Ko sem kliknil Posnete oddaje, so se prikazale vse oddaje, ki sem jih posnel s programom Windows Media Center. Bilo je, kot bi sedel v kleti ob računalniku velikosti radiatorja, vendar tokrat ob več svetlobe in boljši kavi.

Včasih se je pojavil sekundni zamik po dvojnem kliku ene od televizijskih oddaj, vendar je to precej nizka cena, če upoštevamo dejstvo, da so Simpsonovi potovali med strežniki, modemi in usmerjevalniki, da bi prišli do prenosnika. Kakovost slike na 14-palčnem zaslonu je odlična in polurno oddajo sem si uspel ogledati z redkimi premori v pretakanju. Glasba se je predvajala brez vsakršne težave.

Od svoje prve izkušnje s pretakanjem sem pogosto odpiral domačo predstavnostno knjižnico z letališč, iz knjižnic in celo z ulic Seattla, kjer je na voljo dostop do brezžičnega omrežja. Še vedno se čudno počutim, ko izbiram med več kot 300 GB glasbe, videoposnetkov in slik na prenosniku, ki ima 80-GB trdi disk. Moja predstavnostna knjižnica je predrla zidove kleti in zdaj potuje z mano, kamor koli grem.