Kaj so osnovni in dinamični diski?

Osnovni diski in dinamični diski predstavljajo dve vrsti konfiguracije trdih diskov v operacijskem sistemu Windows. V večini osebnih računalnikov so trdi diski konfigurirani kot osnovni diski, ki se tudi najpreprosteje upravljajo. Napredni uporabniki in strokovnjaki za IT lahko uporabljajo dinamične diske, ki znotraj računalnika uporabljajo več trdih diskov za upravljanje podatkov, po navadi zaradi večje učinkovitosti delovanja ali zanesljivosti.

Opomba

  • Dinamične diske podpirata le izdaji Windows Vista Enterprise in Windows Vista Ultimate.

Osnovni diski za organiziranje podatkov uporabljajo primarne particije, razširjene particije in logične pogone. Formatirani particiji pravimo tudi nosilec (izraza nosilec in particija se pogosto uporabljata kot sopomenki). V tej različici operacijskega sistema Windows so lahko osnovni diski razdeljeni na štiri primarne particije ali na tri primarne in eno razširjeno particijo. Na razširjeni particiji je lahko več logičnih pogonov (podprtih je največ 128 logičnih pogonov). Particije na osnovnem disku ne omogočajo skupne rabe podatkov z drugimi particijami ali razdelitve podatkov na druge particije. Vsaka particija na osnovnem disku je ločena enota.

Na dinamičnih diskih je lahko veliko število dinamičnih nosilcev (približno 2000), ki delujejo kot primarne particije na osnovnih diskih. V nekaterih različicah sistema Windows lahko več ločenih dinamičnih trdih diskov združite v en dinamični nosilec (imenovano razpon), razdelite podatke med več trdih diskov (imenovano razdelitev), da zagotovite večjo učinkovitost delovanja, ali podvojite podatke na več trdih diskih (imenovano zrcaljenje), da zagotovite večjo zanesljivost.

V izdajah Windows Vista Ultimate in Windows Vista Enterprise sta podprta razpon in razdelitev dinamičnih diskov, zrcaljenje pa ne. (Zrcaljenje je podprto v sistemu Windows Server 2008.) Če želite več informacij za napredne uporabnike, obiščite spletno mesto Windows Vista Springboard Resource Guide.